Ste kdaj razmišljali o tem, s kakšno strastjo ste zagrizli v svoje začetke podjetništva?

Kako vam ni bilo nikoli odveč ure in ure premišljevati o svojem delu in o svoji prihodnosti? Kako ste si risali gradove v oblakih in kako vas je razganjalo od sreče in zadovoljstva, ker ste končno na sledi svojim sanjam?

In potem je to podjetniško navdušenje počasi začelo ugašati in bledeti, čeprav smo počeli točno to, kar smo si vedno želeli delati. V podjetništvu je pač tako, da je z njim povezanih cel kup stvari, ki jih moramo početi, zato da podjetje raste in preživi. In delo, v katerega smo bili zaljubljeni, spremenimo v »službo« in kar naenkrat ga začnemo opravljati zato, ker ga moramo in ne več zato, ker nam je všeč. Izgubimo veselje do dela in  se začnemo spraševati, v čem je sploh smisel vsega skupaj.

Sama se s podjetništvom ukvarjam že več kot 25 let. In skozi zgornjo zgodbo sem se prebijala kakor sem vedela in znala. Danes vem, da bi mi bilo veliko lažje, če bi si priznala, da potrebujem pomoč. Veliko bolečine in neprespanih noči bi si prihranila, če bi za nasvet vprašala koga, ki je to pot že prehodil. 

Če ste se prepoznali v zapisu, potem boste najbrž želeli vedeti, kako sem se ponovno zaljubila v svoje delo. Ni bilo preprosto. Kar precej truda sem vložila. Če bi začela z delom takoj, ko sem začutila, da ne grem v pravo smer, bi bilo mnogo lažje. 

Raziskave kažejo, da skoraj 90 % podjetnikov propade v prvih petih letih poslovanja. Dva pomembnejša razloga za to sta, da ne čutijo potrebe po pridobivanju novih znanj in da si ne postavijo ciljev. Moje izkušnje kažejo, da to popolnoma drži.

Poiskala sem pomoč. Prvič v življenju sem si postavila cilje. Tako kot to počnejo uspešni podjetniki. (Postopek vam bom opisala kdaj drugič, da ne bom danes predolga.) Potem pa je steklo samo od sebe. Ker sem samo sledila korakom, ki sem si jih zastavila.  Diplomirala sem. Naredila magisterij. Pridobivala neformalna znanja na vseh mogočih področjih. In vsa ta znanja sem potem tudi uporabila pri svojem poslovanju. Ker če nekaj samo vemo in tega ne prenesemo v prakso, je brez pomena.